Poletje – čas dopustov in počitnic

 

Pred vrati sta dva poletna meseca, za katera upamo, da nam bosta vremensko naklonjena, da se bomo lahko tako ali drugače organizirali in izkoristili dneve zasluženega letnega dopusta, otroci pa oddih od vpetosti v učne dejavnosti. Ravno slednji se poletja in počitnic še posebej veselijo in jih z navdušenjem pričakujejo. Prepričani smo, da vsaj toliko pričakujemo dneve dopusta tudi odrasli, čeprav tega običajno ne pokažemo na tako izrazit način. Da je dopustno obdobje namenjeno počitku, je jasno vsakomur in ne potrebuje posebnega poudarka. Večkrat pa se pripeti, da eden od zakoncev/partnerjev ali celo oba potožita, da bi po dopustu potrebovala še počitek od dopusta. Na prvo žogo malo nelogično, zato poglejmo, za kaj pravzaprav gre.

Nemalokrat se zgodi, da se ob vsem pričakovanju in vzhičenju zgodi, da se družina sporeče, še preden se odpravi na pot, potem pa visi v ozračju celoten dopust neko moreče in napeto vzdušje in mori ter duši vsakega posebej. Včasih se starša sporečeta, ko še dodobra ne razpakirajo prtljage, in se ravno tako zgodi prej opisana scena. Tako si nezadovoljstvo in napetost starša podajata med seboj ter na otroke, slednji pa nazaj na starše. In dopust je »pečen«.

Dopust se razlikuje od ostalih dni v letu, ne le po tem, da starša v tem obdobju ne hodita v službo, otroci pa ne v šolo, ampak predvsem po tem, da gre za daljše obdobje, ko je cela družina več skupaj kot običajno, zato je treba dopust načrtovati, se okvirno organizirati, kar pomeni, da se družina zbere pri skupnem pogovoru, kjer vsak izrazi želje in pričakovanja. Tudi če vseh pričakovanj ni mogoče uresničiti (tukaj mislimo predvsem na nekatere želje otrok), je pomembno, da vsak izrazi, kaj si želi in je slišan. To pa že prinaša drugačno izhodišče. Poleg tega je dobro, da si starša – mož in žena ali partnerja –, poleg pričakovanj, med seboj povesta, kaj lahko vsak doprinese. To je seveda težje in zahteva več napora in truda, še posebej če družina sicer ne komunicira v tej smeri ali pa komunikacija šepa oziroma je omejena. Potemtakem stres in napetost prav butneta v družinski sistem ob trenutkih, kot je dopust. Zaradi dnevnih aktivnosti in vpetosti v razne dejavnosti med letom take situacije ne pridejo toliko do izraza, toda dopust spremeni dinamiko znotraj družine. Kjer je družina navajena komunikacije in je med seboj povezana, je tudi načrtovanje dopusta lažje. Veliko več napetosti pa je tam, kjer se starši z otroki ukvarjajo le bežno ali pa se z njimi ukvarja le eden od staršev. Zdi se, kot da se ne bi znašli. Vsak želi imeti svoj mir, in ker tega ni, vzniknejo vzdušja nejevolje, jeze in obtoževanja. Oče si želi miru, otrok pa komaj čaka več preživetega časa z njim. Mama si tudi želi že tako pričakovanega in zasluženega časa zase, zato je dobro, da se družina okvirno dogovori (s predlogi vsakega),  kaj bodo počeli vsi skupaj, kaj vsak zase, kaj npr. samo oče in otrok ter kaj samo mati in otrok. Seveda ne govorimo nujno o doslednem izpolnjevanju dogovorjenega, vselej so možne spremembe in odstopanja, še posebej če so v družini manjši in mlajši otroci, toda tudi prilagajanje je veliko lažje, če je predhodno dorečen nek okvir.

Če pride do napetih trenutkov, ni nič narobe, da se npr. oče umakne kam v senco in se tam »ohladi«, spravi k sebi, poskrbi zase in se potem vrne k družini. Tako kot pri vseh ostalih zadevah velja tudi pri preživljanju prostega časa (morda za naš primer še bolj): Kolikor vložimo, toliko dobimo. Ali povedano še drugače: Kakor si posteljemo, tako bomo spali. Zato si posteljimo z držo sodelovanja, vključevanja in upoštevanja vseh družinskih članov, da bo dopustovanje prijetno in mirno za vse, z manj nesoglasji in stresa. Da ne bomo po dopustu potrebovali dodatnega dopusta.

 

(Skupno 349 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost