Zgodovina

old

V Zagorju je bila sprva ljudska šola, ki so jo obiskovali učenci iz Zagorja in okolice.

19. STOLETJE

 

Z razvojem industrije in rudarstva je naraščalo število prebivalstva in šola je postala premajhna. V letih 1860–1861 je zato nastala privatna rudarska šola v Toplicah s 56 učenci. Prvi učitelj, ki je poučeval, je bil Čeh Julij Plhak.

1868. leta je postala šola dvorazredna, 1872 trirazredna (tudi nedeljska šola s 40 otroki), leto kasneje pa že štirirazredna. Kmalu se ji je pridružila tudi dekliška industrijska šola. Šola se je preimenovala iz rudarske šole v delavsko.

Vse do leta 1874 je bila zasebna, 1875 pa je postala javna s 440 učenci (Volksschule zu Töplitz-Sagor). Pouk je od prvega razreda potekal dvojezično, v nemščini in slovenščini, praviloma pa se je obiskovanje pouka končalo z dvanajstimi leti. Učilnice so kmalu postale pretesne, saj je pouk potekal v stari rudniški šoli (Gewerkschule zu Sagor im Flusse), ki so jo kot stanovanjski objekt porušili v začetku 90. let 20. stoletja, ter v drugih rudniških objektih in celo v Mihelčičevi hiši.

V šolskem letu 1878/79 se je k šoli priključila še tovarniško-steklarska šola s 35 otroki. Ta je bila zasebna, pouk je potekal v nemškem jeziku, obstajala pa je le tri leta. Ti učenci so nato obiskovali redno osnovno šolo. 1887. leta je na šoli deloval tudi vrtec za otroke nemških uradnikov.

20. STOLETJE

 

PRED PRVO SVETOVNO VOJNO

 

V šolskem letu 1900/1901 so odprli obrtno nadaljevalno šolo, ki jo je vodil Konrad Mally. Ker je število učencev strmo naraščalo, se je v razredu gnetlo tudi več kot 80 učencev in šolski odbor je dal pobudo za novo šolsko zgradbo.

Po položitvi temeljnega kamna, ko je Ljudsko in obrtno nadaljevalno šolo v Toplicah pri Zagorju obiskovalo že 105 učencev, je bilo za leto 1903 v načrtu, da bo pridobila šest novih učilnic za redni pouk, likovno in glasbeno učilnico, manjšo telovadnico, pisarno, konferenčno sobo, centralno kurjavo, kopališče, posebne obrtne učilnice, več stranskih prostorov ter stanovanja za učitelje in tehnično osebje. Svečana otvoritev je bila 16. septembra 1903, spadala pa je med najlepše in največje šolske objekte tistega časa ter delovala mogočno kot palača, ki jo je krasilo dvorišče s parkom in okrasnim vrtom. Šestrazredna Ljudska šola pri Zagorju ob Savi na Kranjskem je tako štela že okrog 500 otrok.

Šola je bila v naslednjem desetletju po otvoritvi občasno zaprta le zaradi epidemij bolezni. To dokaj mirno obdobje je kmalu prekinila prva svetovna vojna.

Screen Shot 2015-08-18 at 09.51.53

MED PRVO SVETOVNO VOJNO

 

V prvi svetovni vojni so del šole odstopili Rdečemu križu, ki je v njej odprl negovalni oddelek za vojne ranjence. Vojaško bolnišnico je vodil Tomo Zarnik. Obisk šole je bil vedno slabši, glavna šolska obveznost pa je postalo zbiranje potrebščin za oskrbovanje vojakov na frontah, invalide in sirote. Nalezljive bolezni so šolo tudi večkrat povsem ohromile.

Screen Shot 2015-08-18 at 09.55.56

MED OBEMA VOJNAMA

 

Po prvi svetovni vojni je šola postala šestrazredna in povsem slovenska. Nemščino je v petem in šestem razredu zamenjal pouk cirilice in srbohrvaščine.

Leta 1924 je šola dobila nov prapor z napisom Topliška šola 1860–1924.

1925 se je topliški šoli kot podružnica priključila tudi šola na Lokah.

1927 so šoli priskrbeli vodovod in dodatno napeljali elektriko v nekatere razrede. Nekaj učiteljev je stanovalo v šoli, zato so jim uredili kopalnico. Telovadnico, šolsko kuhinjo in jedilnico pa so preuredili v vrtec.

V šolskem letu 1926/27 so odprli dva nova razreda za trgovce in šivilje. V času gospodarske krize je bilo veliko učencev prikrajšanih za najnujnejše dobrine.

Screen Shot 2015-08-18 at 12.14.10

Sedemletno šolo je 1929 zamenjala osemletna, štiriletna osnovna in štiriletna višja narodna. Ustanavljati so začeli podružnične oz. ambulantne šole, dečke in deklice pa se je lahko poučevalo skupaj. Namesto enice,, je odlična ocena postala petica.

Šolsko leto 1934/35 je zaznamoval atentat, zato so šolo preimenovali v Šolo Kralja Petra II. v Toplicah. V naslednjih letih je šola več pozornosti namenjala zdravstvenemu varstvu.

Septembra 1936 so v Toplicah odprli meščansko šolo obrtno-industrijske smeri, ki jo je vodil ravnatelj Metod Škerjanc. Namenili so ji le del takratnega poslopja. Leta 1938 je zaživel prvi učbeniški sklad za učence v socialnih stiskah.

MED DRUGO SVETOVNO VOJNO

 

Med drugo svetovno vojno je prišlo do mnogih sprememb tudi v šolstvu, zato so partizani v Zagorju organizirali šolske krožke. Nemščina je postala jezik poučevanja, učitelje so izgnali, ravnatelj postane Walter Forstner in ponemčevanju je bilo podvrženih 329 otrok. V zadnjem letu vojne so v šoli bivali tudi nemški vojaki.

PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

 

Po vojni je pouk ponovno potekal v slovenščini, otroci pa so bili razvrščeni v šest razredov. Razmere so bile težke, glavno skrb so posvečali pisanju, branju, domoznanstvu, kulturnim dogodkom in zbiralnim akcijam. V povojnem obdobju je tako delo na šoli potekalo z večjimi in manjšimi težavami. Primanjkovalo je učbenikov in potrebščin, otroci niso bili vajeni rednega pouka. V šoli je delovala tudi glasbena šola.

Screen Shot 2015-08-18 at 12.17.06

Ob 50-letnici šole so se lotili temeljite obnove, ker je bilo v razredih tudi do 58 otrok, poleg osnovnošolcev  je bilo v stavbi še 550 otrok nižje gimnazije.

V šolskem letu 1957/58 je bila uvedena osemletka (Obvezna osemletna šola v Toplicah) s kar 749 učenci. Popestrili so jo z lutkovnim krožkom, baletno skupino, s strelci in z igro med dvema ognjema ter z literarnim glasilom in pionirskim odredom.

Šola je 1959. leta dobila ime po hrabrem, neustrašnem, požrtvovalnem in kar sedemkrat ranjenem narodnem heroju in nekdanjem učencu Tonetu Okrogarju, ki ga nosi še danes.

Screen Shot 2015-08-18 at 12.21.58Screen Shot 2015-08-25 at 16.02.48

Prostorski pogoji so bili nevzdržni, zato se je konec 60. let začelo razpravljati o gradnji in adaptaciji šole, ki bi ju uresničili s posojilom in samoprispevki.

V šolskem letu 1972/73 sta bila zgrajena prizidek in nova telovadnica.

Leta 1977 so uvedli spominske knjige za odlične in vzorne učence ter začeli z zbiranjem učbenikov.

V šolskem letu 1985/86 je šolo obiskovalo že kar 751 učencev, od tega 558 na matični šoli. Pomanjkanje prostora za naravoslovne predmete je bilo še vedno pereč problem.

90. LETA

 

V začetku devetdesetih let je topliška šola kot prva v Zasavju prešla iz štirih na tri ocenjevalna obdobja. Kmalu zatem so sledila zunanja preverjanja znanja iz slovenščine, matematike in izbirnega predmeta. Devetdeseta leta so obrnila tudi dolgotrajni trend naraščanja števila učencev in šolo začela pripravljati na uvedbo devetletke.

Že leta 1996 so vzidali temeljni kamen za prizidek k šoli. Ravnateljica Majda Brvar se je poslovila, novi ravnatelj je postal Bronislav Urbanija. Odprtje prizidka je zaznamoval tudi obisk takratnega slovenskega predsednika Milana Kučana, učenci pa so prvič predstavili himno Pesem topliške šole, ki jo je napisal profesor Nande Razboršek, ki je na šoli tudi poučeval slovenščino, uglasbil pa jo je Franci Steban, učitelj z glasbene šole. Prizidek je omogočil učilnico za gospodinjstvo, računalništvo, multimedijsko učilnico in knjižnico. Tako se je pričelo obdobje obsežnega vlaganja tudi v računalniško opremo.

Od šol. leta 1997/98 je šola vključena v mrežo ekošol, ob njej pa že od l. 1999 ponosno plapola zelena ekozastava.

NOVO TISOČLETJE

 

Leta 2002 je zaživela nova šolska spletna stran in le leto kasneje smo kot prvi v občini uvedemo devetletko.

2003, ko je šola praznovala sto let obstoja, sta nastala posnetek s predstavitvijo njene zgodovine in znanih osebnosti ter knjiga Ki žejne z znanjem okrepi: 100 let topliške šole (avtor: Roman Rozina).

V šolskem letu 2010/11 smo v tretjem krogu šol poskusno uvedli pouk obveznega drugega tujega jezika in uspešno pristopili k projektu.

V šolskem letu 2015/16 so se učenci razveselili nove jedilnice in garderob z omaricami. Šola nosi tudi laskavi naslov kulturna šola.

PODRUŽNIČNI ŠOLI ŠENTLAMBERT IN KISOVEC

Šola v Šentlambertu je bila ustanovljena leta 1879, ko je občina zgradila stavbo z eno učno sobo in stanovanjem za učitelja. Prvi znani učitelj je bil Janez Bantan.

Predhodnico kisovške šole, dvorazredno šolo na Lokah, ki je bila v prostorih občinske hiše, so leta 1944 porušili. Šele leta 1957 so poleg PGD Loke pri Zagorju zgradili novo šolo z dvema učilnicama.

Premik v smeri nove šole z osemletnim programom pa zasledimo leta 1975, ko so odprli osemletko v Ribniku v Kisovcu. Šola je bila od takrat že večkrat prenovljena.

ZNANI SLOVENCI IN BIVŠI UČENCI

Našo šolo so obiskovali mnogi znani Slovenci:

Dejan Kramžar, prof.

Spletni viri:
– Renko, K.  Zgodovina osnovne šole Toneta Okrogarja. (Dostop: 17. 8. 2015.)
– Digitalna knjižnica Slo. Letno poročilo ljudske in obrtne nadaljevalne šole. (Dostop: 17. 8. 2015.)
– Forte, M. Zgodovina izobraževanje v Zagorju ob Savi. (Dostop: 17. 8. 2015.)
– Facebook. Zagorje nekoč. Šola kot palača. (Dostop: 17. 8. 2015.)
– Facebook. Zagorje nekoč. Šola kot bolnišnica. (Dostop: 17. 8. 2015.)
– Facebook. Zagorje nekoč. Bosi učenci. (Dostop: 17. 8. 2015.)
– Facebook. Zagorje nekoč. Razredna slika iz povojnega časa. (Dostop: 17. 8. 2015.)
– Kraji – Slovenija. Kip Toneta Okrogarja. (Dostop: 17. 8. 2015.)
– Krajevna skupnost KisovecLoke. Občina in šola. (Dostop: 17. 8. 2015.)
Deli ...Email this to someoneTweet about this on TwitterPrint this pageShare on FacebookShare on Google+